II Govor ge. Štefke Kučan
II Zgodba ge. Vere Gruenfeld
II Fotografije s srečanja
II Evropski načrt boja proti osteoporozi
II Rezultati vseevropske raziskave
II Sporočilo za javnost
    Srečanje POD ŽAROMETOM  
   

Dober dan,

Kako naj začnem? Najbolje bo, da vam prečitam svoje stanje ob zadnji kontroli, letos oktobra.
Gospa prihaja na kontrolo med zdravljenjem osteoporoze z alendronatom. Fizično je bila aktivna. Današnja meritev kostne gostote je pomembno boljša, kot pred letom dni. Kljub zvišanju pa so vrednosti še vedno v območju izrazite osteoporoze.
Pa smo tu, pri ugotovljeni osteoporozi.
Danes, ko o osteoporozi vem že kar veliko, vem, da sem imela vse predispozicije za osteoporozo, celo dedno predpostavko. Vitka, višina 165 cm, teža 55 kg, 40 let in več enaka postava, konfekcija št 38 – 40. Zakaj to naštevanje? Ker sem danes visoka samo 157 cm, torej manjša za 8 cm in tudi postava je šla... zaradi osteoporoze.

Prvič sem videla napisano besedo osteoporoza in poleg vprašaj, po zdravljenju vretenca, zaradi hudega padca na smučeh. Ko so bolečine minile in nobenih posebnih opozoril v zvezi z osteoporozo ni bilo, sem nanjo pozabila in tudi smučala sem še kar nekaj let.
Resno opozorilo pa je prišlo samo po sebi. Ko sem morala na zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja, sem svoji znanki zdravnici povedala, da sem morala skrajšati zimski plašč, ker mi je bil naenkrat predolg za 4 centimetre. Svetovala mi je pregled v endokrinološki ambulanti in zadeva me je pričela zanimati. Ob prijavi so mi povedali, da je čakalna doba eno leto, proti plačilu pa 14 dni. Seveda sem se odločila za plačilo preiskave, vendar se še danes sprašujem in vem, da si mnogi tega plačila ne morejo privoščiti. Stvar je še toliko bolj žalostna, ker so preventivni pregledi še vedno samoplačniški in je odvisno od posameznika, če se bo za tak pregled odločil, še zlasti, če ga nič ne boli.
Priznam, da sem takrat o osteoporozi vedela veliko premalo, da bi jo smatrala za resno bolezen, še zlasti, ker me ni nič bolelo in tudi v ambulante zelo nerada hodim. V vseh svojih polnih službenih letih sem izostala skupno vsega 66 delovnih dni in še to po krivdi ambulante, kjer so me inficirali s hepatitisom.
Danes me osteoporoza fizično še vedno nič ne boli. Boli pa me psihično in to včasih kar precej. Saj veste; ženska nečimernost in moda in ob tem žalost, da ne morem obleči, kar bi želela in pri vsem tem težko najdem sploh kaj, kar bi mi bilo prav. In ko žalostna in včasih tudi nesrečna grem iz trgovine, me osteoporoza še kako teži. Kaj morem, žal moram živeti z njo, pa četudi mi ni všeč in si pravim, še dobro, da se vse te deformacije niso pojavile že prej.
Dobro je tudi to, da danes vem, na kaj moram paziti in kaj lahko storim, da se stvar ne poslabša.
Sedaj bolj pazim na prehrano, jem veliko solate, pazim da ne bi padla in si kaj zlomila, ne nosim težkih predmetov in 9 cm visokih pet, zjutraj telovadim, hodim, poleti veliko plavam itd.
Obenem pa moram povedati, da sem zelo vesela, da se je vedenje o osteoporozi tako razširilo in da to ni več samo moderna bolezen, ki jo itak imajo vsi stari in kot so jo nekaj časa celo nekateri zdravniki radi imenovali. Priznati moramo, vsi, ki jim pojem osteoporoza kaj pomeni, da so za njeno prepoznavnost zaslužna predvsem društva bolnikov z osteoporozo, katerih je danes že 13 po vsej Sloveniji.
Vse več je žena pa tudi mož, ki se zavedajo, da je pravočasno odkrivanje bolezni še kako pomembno in da bo marsikatera težava lahko odpadla s pravočasnim zdravljenjem.
Če bodo mlajši od nas znali in mogli izkoristiti to prednost in tudi če jim bo naša zdravstvena služba to omogočila, se jim obeta bolj kvalitetno življenje na stara leta.

Hvala

 
 
  ©2004.drustva-za-osteoporozo.info.vse pravice pridržane.i:dnk.si